Za večino posameznikov so mladostniška leta, ki potekajo vse od zgodnjega najstništva pa do zgodnjih dvajsetih let, tista, ki na osebi pustijo neizmeren pečat sprememb. Ravno v tem času gredo osebe skozi več stopenj izobrazbe in se pripravljajo na samostojno življenje v poznejši, odrasli dobi življenja. Ob koncu tega obdobja naj bi oseba že sklenila življenjske odločitve, tako v ljubezni, delu in življenjskih odločitvah. Mladostniki v tem obdobju napredujejo tudi v uravnavanju svojih čustev. Zmožni so samorefleksije, ki so jo razvili ob koncu prejšnjega obdobja in ravno iz tega razloga se pojavi tudi večja občutljivost na mnenja drugih – zlasti vrstnikov. Mladostniki se med seboj prilagajajo, si želijo biti enaki sovrstnikom in se jim prilagajajo tudi v izražanju svojih čustev. Učijo se izražati tista čustva, za katera predvidevajo, da jih bodo njihovi vrstniki sprejeli. V tem obdobju se torej začne prepoznavanje lastne vloge posameznika v svetu in pri razkrivanju tega sveta, kar stori z domišljijskim pretiravanjem, hlinjenjem in prilizovanjem vzgojiteljem.
Ko mlad človek vstopi v obdobje mladostništva, se sooča in spoprijema z raznimi izzivi ter obenem razvija svojo identiteto. Ob vsem tem se spoprijema tudi z moralnimi izzivi družbe, sprejema različne odgovornosti, tako zase kot za druge, išče svojo duhovno pot in poklicno usmeritev, sooča se z izzivi šolskega sistema in razvija razmerja, saj ob vsem tem išče predvsem osebnostno in finančno samostojnost. V tem obdobju začne mladostnik dojemati, da njegov »jaz« ni nikoli povsem razviden, ter da nekateri vidiki osebnosti ostajajo na nezavedni ravni. Posameznik torej spozna, da določenega dela samega sebe ne more spoznati, a ta del še vedno vpliva tako na njegovo doživljanje kot vedenje. Če se posameznik sooči z nezavednim, lahko spozna, da nikoli ne bo mogel postati gospodar samega sebe, vendar pa se lahko v tej nepopolnosti sprejme, kar je eden izmed pomembnejših vidikov čustvene zrelosti (Cvetek 2014, 142–143). Primarni cilj mladostnikov je predvsem doseg biološke in seksualne zrelosti, razvoj osebne identitete, razvoj intimnega razmerja s primernim partnerjem, doseg samostojnosti in avtonomije v socialnokulturnem okolju.
Gerjolj (2009, 71–72) poudarja, da začnemo v tem obdobju označevati mladostnike v puberteti z izrazom »mladina«, saj začne oseba razmišljati o sebi in o tem, kdo pravzaprav je, ter močno hrepeni po drugačnosti in samostojnosti, a obenem tudi po pripadnosti in navezanosti. To hrepenenje osebo spremeni v »novega« človeka, ki ga prej ni poznal nihče. Tako telesno kot emocionalno spreminjanje v mladostniku ga navadno najprej »odreže« od primarne družine, staršev, nato pa kmalu zapade v novo stisko, saj si na tej stopnji še ni uspel oblikovati novih odnosov. Ravno iz te situacije pa izvira občutek negativnosti in praznine, ki stopnjuje agresivnost, ki jo je nato vedno težje obvladati. Iz tega razloga je pozitivno vrednotenje mladostnikovih sprememb, tako telesnih kot duševnih, ena izmed prvih nalog staršev in vzgojiteljev. V obdobju zgodnjega mladostništva se otrok od staršev čustveno ločuje in začenja graditi lastno osebnost s tem, da raziskuje različne navade in vedenja.
V drugi polovici zgodnjega mladostništva, v času adolescence, se telesne spremembe pri mladostniku umirijo, iz tega razloga pa odrasli pogostokrat mislijo, da je krizno obdobje končano, postanejo nestrpni, grobi in celo agresivni do mladostnikov, saj mislijo, da je prišel skrajni čas, da ti postanejo bolj zreli. Ravno zato je obdobje adolescence izjemno kritično, saj mladostniki po telesnih spremembah še vedno potrebujejo precej časa, da svoje spremembe čustveno procesirajo in sprejmejo. Adolescenca ključna za razvoj samokritičnosti in morale. V času od petnajstega do okvirno osemnajstega leta se osebe naučijo samoocenjevati svoja čustva in razvijati moralne vrednote. Zanimivo je, da tisti mladostniki, ki razvijejo moralne vrednote kot center svoje osebe, lažje tudi vrednotijo in kontrolirajo svoje reakcije, saj imajo do svojega vedenja višja pričakovanja v skladu z moralnimi pravili. Višja osebnostna pričakovanja so torej rezultat moralnih prepričanj.
V obdobju adolescence je čustvovanje mladostnika podobno odraslim. Osebe naj bi tako biološko kot psihološko dosegle celostno zrelost. Posamezniki so zdaj sposobni dosegati višji nivo organizacije in nadzora nad svojim vedenjem, zaradi tega pa so sposobni tudi bolj odgovornega in zmernejšega vedenja. Ob tem naj bi se oseba v tem času od staršev že čustveno ločila in zgradila navidezno trdno osebnost, ki pa lahko vsebuje tudi slabe navade, npr. kajenje, alkohol, preizkušanje različnih spolnih praks ipd., kar kaže na to, da se mladostnik v tem obdobju še vedno ni popolnoma izoblikoval.
Ta leta so izjemno kritična za regulacijo čustev. V tem času mladi veliko časa razmišljajo, kako jih doživljajo drugi, zaskrbljeni pa so predvsem zaradi svojega statusa v socialni skupini. Mladostnik do svojega šestnajstega leta najbolj razvija svoje formalno razmišljanje in se predvsem se osredotoča na svoje vedenje in svoja zanimanja, kjer vključuje tudi zanimanja drugih. Mladostnikova seksualnost se razvija skupaj ob mentalnem in čustvenem razvoju adolescence. Ob tem mladostnik spreminja svoje prijateljske vzorce in se ob tem težko prilagaja še drugim spremembam v življenju.
Navidh:
-Mateja Cvetek – Živeti s čustvi: čustva, čustveno procesiranje in vseživljenjski čustveni razvoj
-Stanko Gerjolj – Živeti, delati, ljubiti: pedagoška in psihološka interpretacija bibličnih pripovedi : Prva Mojzesova knjiga, Druga Mojzesova knjiga, Tobitova knjiga
- Sabatier, Colette, Dayana RestrepoCervantes, Mayilin Moreno Torres, Olga Hoyos De los Rios in Jorge Palacio Sanudo. 2011. Emotion Regulation in Children and Adolescents: concepts, processes and influences. Psicologia desde el caribe 34, št.1: 1–25.
Comentários