Prazne police v trgovini. Panika. Strah. Ponekod brezbrižnost. In jeza.
Maska, rokavice in razkužilo danes spadajo pod nujno opremo. Število obolelih za novim virusom COVID-19 vsak dan narašča, s tem pa naraščajo tudi občutki tesnobe in strah, da bi novi koronavirus dosegel nas ali naše bližnje. Čeprav število prestrašenih narašča, še vedno najdemo osebe, ki svetovno pandemijo označujejo zgolj za sezonsko gripo. Ti bodo tiste, ki opozarjajo na nevarnost novega virusa označili za pretirano panične. Na drugi strani se najdejo tisti, ki s svojim strahom ustvarjajo napetost in celo sovražnost do tistih, ki morebiti kažejo znake okužbe. Kdo ima torej prav?
Znašli smo se v obdobju, ki bo zaznamovalo našo zgodovino. Zaznamovalo bo naše delovanje in razmišljanje. V tem času se med ljudmi zaradi negotove in stresne situacije pojavljajo občutki strahu, tesnobe in panike. Še večjo stisko doživljajo tisti, ki po poročanju medijev spadajo v ogroženo skupino ljudi. To obdobje bodo zaznamovale mnoge duševne stiske, najverjetneje pa se bo povečalo število ljudi, ki bo doživljalo simptome depresivnega razpoloženja in anksioznosti.
Čas razčlovečenja in diskriminacije?
V Londonu je bil v začetku marca izveden napad nad 23-letnim azijskim študentom. Skupina moških, ki ga je pretepala, je ob tem vpila, da ne potrebujejo njegovega virusa v svoji državi. Ali se bomo morali bolj kot proti samemu virusu boriti proti diskriminaciji in razčlovečenju človeške družbe?
Dejstvo je, da je obdobje svetovne pandemije izjemno burno in negotovo, vsak izmed nas pa se s tem spopada na svoj način. Vsekakor pa to ni izgovor ali dovoljenje, da bi med nami naraščala nestrpnost in sovražnost. Ta izkušnja nas lahko utrdi in poveže. Lahko pa nas tudi razdvoji in povzroči velik prepad med nami. Če kdaj, je danes čas, da se povežemo in držimo skupaj.
Kako ohraniti notranji mir in premagati občutke tesnobe?
V kolikor v sebi čutite simptome povečane tesnobe, kot na primer strah, nemoč, stisko in z njimi povezane telesne znake, kot so hitro in plitvo dihanje, mravljinčenje, pritisk v prsih, krče, nespečnost, prebavne težave, ščipanje v želodcu, napetost v mišicah idr., skušajte to ozavestiti. Prepoznajte simptome in skušajte sprostiti napetost. To lahko storite na različne načine. Na spletnem omrežju vam je na voljo več različnih dihalnih tehnik in meditacij, s katerimi lahko znake tesnobe sprostite. Fokusirajte se na pozitivne misli. Poiščite sprostitev v manjših stvareh. Preberite knjigo, skuhajte si najljubšo jed, poslušajte glasbo, ustvarjajte. Na voljo so vam različni načini sprostitve in pomiritve, na vas pa je, da jih najdete.
V kolikor sami ne bi zmogli regulirati teh strahov in tesnobnih občutkov, ki vas spremljajo, so vam na voljo razne svetovalnice in strokovnjaki, ki te dni nudijo tudi terapevtske storitve prek spletnih omrežij. Ne prepustite se vrtincu negativnih čustev in misli, ki vas bo potegnil le globlje in globlje. To ne pomeni, da ne smete misliti na strah. Vsak strah je varovalen. Problem pa je, če ga je preveč in je nereguliran. To lahko vodi v panični napad in povzroča različne duševne težave. Prepoznajte svoje občutke in pravočasno ukrepajte.
Posvetimo se sebi
Samoizolacija in čas, ko je gibanje #ostanidoma vse bolj v porastu, je lahko tudi priložnost, da se lahko prvič po dolgem času umirimo in posvetimo sebi. Posvetimo se svoji družini. Imamo popolne trenutke, da svojim otrokom izkažemo pozornost, ki si jo tako želijo in jo potrebujejo. Dajmo drugemu sebe in poskrbimo za to, da nas družabna omrežja ne bodo povsem odtegnila od naših bližnjih. To je idealen čas, da se z drug drugim spoznamo. Da spoznamo tudi sebe. Namenimo čas sebi in svojim bližnjim. Ne družabnim omrežjem. Ne televiziji. Ne zameram in konfliktom. V teh trenutkih se lahko zavemo, kaj je tisto, kar je res pomembno. Morda pa bomo ugotovili, da se lahko ustavimo. Da se lahko svet za trenutek ustavi.
Nasilje v družini – ne spreglejmo, ukrepajmo
V tem delu želim, kljub vsemu dogajanju, poudariti tudi problematiko, ki se tiče nasilja v družini. Zaradi trenutne situacije mora veliko ljudi ostati doma. To je dokazano rizični dejavnik za povečanje nasilja v družini.
Ne pozabimo na svojo odgovornost: v kolikor slišite ali sumite, da se v vaši okolici dogaja nasilje, pokličite na 113. Če imate možnost, osebo informirajte o možnosti umika v krizni center in o drugih oblikah pomoči, ki so ji na voljo.
HVALA VSEM, KI SE TRUDITE
Pomembno se mi zdi, da izkažemo hvaležnost vsem, ki se v tem času trudijo in kažejo, da jim ni vseeno za sočloveka.
Hvala vsem zdravstvenim delavcem: zdravnikom, medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom, reševalcem in drugim. Hvala gasilcem. Hvalavsem prostovoljcem. Hvala trgovcem in lokalnim kmetijskim delavcem. Hvalapolicistom. Hvala tudi vsem, ki ostajate doma. Zavedati se moramo, da lahko s primernimi ukrepi, kot so redno umivanje rok in razkuževanje ter samoizolacija, pripomoremo k zajezitvi širjenju virusa. Vsak izmed nas nosi odgovornost. Vsak izmed nas lahko naredi spremembo.
Larisa Gorc, študentka zakonske in družinske terapije
Comments