Ko dosežete tretjo lahko pričakujete medsebojno spoštovan in srečen odnos.
Bodoča partnerja drug v drugem iščeta čut sprejetosti, uživanja, potrjenosti, enkratnosti in ljubljenosti. V drugem pogosto iščemo lastnosti, ki nas privlačijo, ker bi jih želeli imeti tudi sami in jih dojemamo kot nekakšen pogrešani jaz. Jasno je, da bo dialog med otrokom in prvotno družino oz. prvimi skrbniki bo določal in opredeljeval kasnejši partnerski odnos. V drug drugem osebi ponovno oživljata in ponavljata stare vzorce, torej tudi v odrasli dobi izražata svoje potrebe in želje na isti način, kot so to počeli kot majhni otroci.
Oseba gre pri izbiri partnerja skozi tri različne faze partnerskega odnosa, ki jih lahko povežemo s fazami intimnosti. Te faze prikazujejo vpliv več dejavnikov, ki vpliva na izbiro partnerja in oblikovanja odnosa z njim (Poljak Lukek 2017, 66):
1. faza partnerskega odnosa
Poljak Lukek (2017, 67) poudarja, da je partnerski odnos implicitna izbira odrasle izbire in ponovitev prvotnega stanja, oblike intimnosti, ki jo doživi v primarnih odnosih kot otrok in se zapiše v njegovo notranje psihično doživljanje.
Ključni dražljaji, ki se pojavljajo v tej fazi partnerskega odnosa in določajo varno okolje in bodočega partnerja, naj bi bili po mnenju Mursteina (1976) tudi fizični izgled in socialni status, torej dražljaji iz okolja, medtem ko Lewis (1972) trdi, da sta ključnega pomena predvsem podobnost in povezanost. Zaradi teh občutkov osebi čutita povezanost ter posebnost njunega odnosa, obenem pa sta v pričakovanju, da se bo njun odnos naprej razvijal v razumevanju in zaupanju.
2. faza partnerskega odnosa
V tej fazi partnerja začenjata raziskovati tudi svoja stališča in vrednote (Murstein 1976), ob tem pa biti sposobna samorazkrivanja in empatije (Lewis 1972). Razumevanje in empatijo lahko partnerja hitreje dosežeta z razkrivanjem ter raziskovanjem lastnih čustev. Pomembno je, da si partnerja izmenjujeta svoje osebne informacije, saj samorazkritje odnos poglablja in ponuja možnost za oblikovanje pričakovanj. Če je imela oseba v preteklosti slabe izkušnje z razumevanjem, se bo težje partnerju razkrivala in s tem upočasnila poglobitev njunega odnosa. S preseganjem lastnih vzorcev bo oseba oblikovala nov način doživljanja sebe in drugih odnosov.
3. faza partnerskega odnosa
V tretji fazi se komunikacija med partnerjema okrepi, partnerja definirata svojo vlogo ter identiteto. Komunikacija v odnosu so vsebinska sporočila pa tudi odnosna sporočila, s katerimi poglabljamo odnos z drugim. Osebe lahko tako sčasoma izoblikujejo komunikacijo s katero izrazijo svoja pričakovanja in želje, ter oblikujeta edinstven, varen odnos. (Poljak Lukek 2017, 69)
Predstave, ki jih imamo o partnerstvu nam veliko povedo o nas samih. Partnerja drug v drugem iščeta torej svoj izgubljeni jaz, izgubljeni raj, kar je vir njunega strastnega zbližanja, privlačnosti in zaljubljenosti, ki je prežet s hrepenenjem in lahko tudi poln bolečin ter travmatičnih zapletov.
Navdih:
Poljak Lukek, Saša. 2017. Ko odnosi postanejo družina. Celje: Mohorjeva družba.
Lewis, R. A. 1972. A developmental framework fort he analysis of premarital dyadic formation. Family Process 11:17–48 V: Saša Poljak Lukek, Ko odnosi postanejo družina, 51. Celje: Mohorjeva družba.
Murstein, B. I. 1976. Who will marry whom? Theories and research in marital choice. New York: Springer.
Comments