Mlajše šolsko obdobje

PSIHOLOŠKE ZNAČILNOSTI MLAJŠEGA ŠOLSKEGA OBDOBJA

Otrok med šestim in dvanajstim letom doživi spremembo na podlagi čustvenega razvoja: mlajši otroci dajejo večji poudarek na opazovanje različnih čustvenih komponent, medtem ko starejši otroci večinoma opazujejo notranje mentalne aspekte oseb. To obdobje je ključno za razvoj samopodobe otroka in zmožnost zaznavanja čustev pri drugih. V tem obdobju otrok nadaljuje čustven razvoj skupaj z razvojem socialnih in spoznavnih sposobnosti, s tem pa se tudi lažje vživijo v čustva drugih in bolje razumejo in razlagajo lastna čustva ter ob tem začenjajo razumeti, da lahko svoja čustva tudi nadzirajo. Otrok je zato sposoben dojemati različne stopnje čustev in se je nanje sposoben tudi čustveno fleksibilno odzvati. Njegove razlage v tem obdobju postanejo zelo diferentne in kompleksne. S čustvenim diferencialnim mišljenjem bo sposoben razumevati sebe in svojo vlogo v skupini, lahko pa bo, glede na čustvene odzive drugih ljudi, prišel tudi do različnih sklepov.

Posameznik začenja vse bolj povezovati moralna pravila družbe in doživljanja čustev drugih, zato strokovnjaki menijo, da negativna čustva niso samo posledica nekega nemoralnega dejanja, temveč so tudi družbeno pričakovana, saj npr. posameznik, ki se ob kraji počuti krivega, ni tako slab, kot tisti, ki je pri tem vesel. Otrok do svojega osmega leta ne razmišlja več tako egocentrično kot prej, kar pa mu pomaga uvideti tudi različne vidike situacij in čustvene reakcije ljudi okoli njih, ki so posledica teh situacij. Ob tem posameznik razvije tudi sposobnost samorefleksije, s čimer lahko ponotranji čustva sramu ali krivde, in ob tem začne obenem izražati tudi avtonomno željo po spreminjanju sebe, saj nase gleda kot na predmet lastnega opazovanja. V tem obdobju otrok že razume, da so čustva nekaj, kar trenutno doživlja in ne nekaj, kar je.

V tem obdobju se otrok poslavlja od otroštva. Začne se izraziteje spreminjati tako telesno kot osebnostno. Predvsem zaradi telesnih sprememb in povezanih občutkov negotovosti postanejo otroci celo bolj ubogljivi in prijetni kot prej, saj želijo razčistiti nerešene zadeve iz otroštva in se posloviti od njega. To obdobje ne traja dolgo, vendar je nevarno, da skrbniki pretirano skrbijo za otrokovo počutje in so preveč ustrežljivi, saj mu s tem nehote sporočajo, naj čim dlje ostane otrok in s tem nad mladostnikom izvajajo pritisk. Starši prav tako ne smejo otroku očitati njegovega »prilizovanja«, kateremu bo seveda sledilo »nemogoče vedenje«, saj lahko otrok z razkritjem tega koraka preskoči sestavni del odraščanja, saj si tega koraka ne bo upal napraviti.

Med okvirno devetim in enajstim letom se torej končuje otroška doba, v tem času so posamezniki sposobni uporabljati kognitivne strategije in so z razmišljanjem sposobni reševati različne situacije, ob tem pa začenjajo spreminjati tudi svoj pogled na svet. Čeprav ne v polnosti, pa so osebe pri teh letih že sposobne uravnavati in nadzorovati svoja čustva.

V tem obdobju posameznik razume, da lahko sočasno doživlja dve različni, ne le dve pozitivni ali dve negativni čustvi, temveč tudi dve nasprotujoči si čustvi, npr. »Bil sem vesel, ko sem dobil darilo, in jezen, ker nisem dobil tistega, kar sem si želel.« Še ena novost tega obdobja se kaže v tem, da je posameznik sposoben svoja občutja usmeriti tudi proti sebi. Trenutna čustvena stanja začne primerjati s svojimi notranjimi standardi in tako globlje dojema samega sebe in lažje kontrolira čustva. Tako lahko otroci z močno hoteno kontrolo preprečijo izražanje čustev ob neprimernem času, medtem ko so otroci z majhno hoteno kontrolo podvrženi večji razdražljivosti. To se pokaže predvsem, ko se jim kaj onemogoči ali ko se jih prekinja in ti postanejo vidno jezni ali frustrirani. Starši imajo še vedno nad otrokom nadzor in moč, a otrok že doživlja občasne trenutke avtonomnega čustvenega samouravnavanja. Tako lahko sklepamo, da so odrasli, ki so bolj prilagodljivi in se uspešneje spoprijemajo s stresom, dosegli večjo stopnjo v razlikovanju med razumskimi in čustvenimi vzgibi.

Navdih:

-Mateja Cvetek – Živeti s čustvi: čustva, čustveno procesiranje in vseživljenjski čustveni razvoj

-Stanko Gerjolj – Živeti, delati, ljubiti: pedagoška in psihološka interpretacija bibličnih pripovedi : Prva Mojzesova knjiga, Druga Mojzesova knjiga, Tobitova knjiga

- Sabatier, Colette, Dayana RestrepoCervantes, Mayilin Moreno Torres, Olga Hoyos De los Rios in Jorge Palacio Sanudo. 2011. Emotion Regulation in Children and Adolescents: concepts, processes and influences. Psicologia desde el caribe 34, št.1: 1–25.