GLAVNE PSIHOLOŠKE ZNAČILNOSTI POZNEGA MLADOSTNIŠTVA
Obdobje poznega mladostništva mnogi imenujejo tudi čas poadolescence, ki predstavlja novost zadnjih nekaj desetletij in je posledica višanja izobrazbe in podaljševanja časa, ki je za to potreben. S podaljševanjem izobraževanja ljudje postanejo telesno in duševno odrasli, vendar pa v mnogih stvareh še vedno ostajajo odvisni od odraslih, predvsem v materialni odvisnosti. To obdobje je vmesna doba med adolescenco in zgodnjo odraslo dobo, ki zaobjema vse osebe med 18 in 25 letom.
Poadolescenca je zadnje obdobje mladostništva, ki se je torej pojavilo šele v 21. stoletju in traja do približno 25 leta. Pogosto ga imenujejo nastajajoča odrasla doba (ang. emerging adulthood), ki je čas, ko so v življenju osebe odprte različne poti, tako v ljubezni in delu kot v življenjskih pogledih. Čeprav je to obdobje na splošno obravnavano kot izjemen čas blagostanja, obenem prinaša tudi veliko odgovornosti in obveznosti. To obdobje je opisano kot pozna adolescenca ali prehod v odraslo dobo in zanjo obstajajo tri temeljne razloge:
(1) sprememba industrijskega okolja v informacijsko okolje, ki temelji na ekonomiji in s tem teži k potrebam po višji izobrazbi;
(2) dramatično povečanje izobraževalnih in poklicnih oz. zaposlitvenih možnosti za ženske, kar vodi h kasnejšim porokam in rojevanju otrok, običajno po opravljenem študiju;
(3) večja toleranca do spolnega občevanja pred poroko, kar dopušča mladim in družbi aktivno in dolgo obdobje seksualnega življenja še pred razmišljanjem o poroki.
Mladostnik v tem obdobju dograjuje svojo socialno avtonomijo in intimna razmerja, predvsem pa razvija poklicne sposobnosti in se želi tudi finančno osamosvojiti. Iz tega razloga se osebnost posameznikov najbolj spremeni in utrdi ravno v tem obdobju. Pri tem strokovnjaki razmišljajo, ali je temu tako zato, ker je mladim težko, saj čutijo, da so dosegli odraslo dobo, še preden so dokončali šolanje, uspeli v karieri in ustvarili dolgotrajno ljubezensko razmerje, po možnosti pa so to ovenčali še s poroko in otroci. Nedvomno je med dvema najvišjima kriterijema na prehodu v odraslo dobo sprejemanje samostojnih odločitev in sprejemanje odgovornosti. Kot tretji kriterij pa lahko omenimo še finančno neodvisnost, ki je ključna za doseg prvih dveh kriterijev.
Mladostnik se lahko socialno in čustveno razvija le v odnosu z vrstniki, sorojenci in starši, saj v teh odnosih preizkušajo različne vloge, opredeljujejo svoje cilje v življenju in obenem oblikujejo tako svoje vrednote in prepričanja kot tudi identiteto samo. Mladostnik začne v tem času razvijati sposobnost formalnega operacionalnega mišljenja, kar mu omogoča, da lahko preko logičnega in abstraktnega mišljenja oblikuje kritičen pogled na odnose s pomembnejšimi odraslimi osebami, saj jih primerja med seboj in s svojimi ideali. Svoje starše začenja dojemati kot enkratne osebe in ne več kot vsemogočne osebnosti. Iz tega razloga se mladostniki namerno in aktivno oddaljujejo od svojih vzgojiteljev in s tem zmanjšujejo opiranje na starše kot na figure navezanosti, a obenem zatrjujeta, da je odnos s starši izjemno pomemben za mladostnika, saj se lahko njegova neodvisnost razvija le v tesnem in trajnem odnosu z roditelji.
Navidh:
-Mateja Cvetek – Živeti s čustvi: čustva, čustveno procesiranje in vseživljenjski čustveni razvoj
-Stanko Gerjolj – Živeti, delati, ljubiti: pedagoška in psihološka interpretacija bibličnih pripovedi : Prva Mojzesova knjiga, Druga Mojzesova knjiga, Tobitova knjiga
- Sabatier, Colette, Dayana RestrepoCervantes, Mayilin Moreno Torres, Olga Hoyos De los Rios in Jorge Palacio Sanudo. 2011. Emotion Regulation in Children and Adolescents: concepts, processes and influences. Psicologia desde el caribe 34, št.1: 1–25.
コメント