Študija iz leta 2010 ugotavlja, da se dejavniki, ki vplivajo na posameznikovo izbiro partnerja in samega romantičnega razmerja razlikujejo. Mladostnik že v zgodnji dobi adolescence išče stik z nasprotnim spolom. Ob tem so tudi ugotovili, da se posameznik, ki s starši nima urejenega odnosa in z njihove strani ne prejema dovolj pozitivne podpore, v odnosu počuti precej bolj oddaljenega od svojega partnerja, kot tisti, ki ima s starši prijeten in pozitivnejši odnos.
Raziskave odkrivajo, da osebnostne karakteristike, kot so ljubezen, zanesljiv karakter, dobrota in razumevanje, zrelost, vznemirljiva in dobra osebnost, smisel za humor in iskrenost temeljno vplivajo na izbiro življenjskega partnerja. Raziskave obenem tudi kažejo, da so si posamezniki za partnerje in resno razmerje pogosteje izbirali osebe, ki so bile podobne njihovim staršem in so z njo lažje podoživeli odnose njihove lastne izvorne družine. Osebe, ki so imele v svojih izvornih družinah precej negativen odnos so imele pogosto podoben, torej negativen odnos tudi s svojim partnerjem. Zato lahko rečemo, da oseba v svojem odnosu z drugim ponavlja vzorce svoje družine in išče partnerja, ki v njem ustvarja podobno vzdušje, kot ga je imel v svojem otroštvu, saj se ob tem kar mu je poznano počuti varno.
FIZIČNA PRIVLAČNOST
Raziskava, ki sta jo izvedla Wyndol in Jessica (2010, 832) kaže, da imajo mladi, ki so si fizično bolj privlačni, veliko srečnejše razmerje kot tisti, ki se fizično manj privlačijo, kar pomeni, da na izbiro življenjskega partnerja ključno vpliva tudi videz ter fizična privlačnost. Ogriek in Graifoner (2013, 142–145) razkrivata, da naj bi bili moški pri iskanju partnerice, primerne za dolgotrajno zvezo, pozorni predvsem na fizične znake, ki odsevajo reprodukcijske zmožnost ženske, ob tem pa oboji sledijo tudi lastnim lepotnim standardom. Raziskave kažejo, da je obema spoloma še posebej privlačen telesni atribut simetričen obraz, ob tem pa ženske še dodajajo, da jim je pri izbiri partnerja pomemben tudi vonj posameznika.
INTELIGENCA
Raziskave kažejo, da je moškim, ki si želijo resno zvezo, še bolj kot fizična privlačnost pomemben tudi karakter partnerice in njihova inteligenca. Pri izbiri partnerice se moški osredotočajo tudi na kognitivno sposobnost, čustveno inteligentnost, zdravje ter socialne sposobnosti, medtem ko je ženskam pomemben tudi posameznikov zaslužek, izobrazba, socioekonomski status ter nekatere osebnostne značilnosti, kot so ambicioznost in čustvena inteligentnost.
Pri izbiri partnerja se je za izjemno pomemben dejavnik izkazala tudi sama podpora, ki jo oseba dobiva s strani svojega partnerja. Posameznik si bo za partnerja torej raje izbral osebo, ki ga v njenih odločitvah bolj podpira in spodbuja. Medsebojno spoštovanje, naklonjenost in ravnanje v medsebojno korist so močni dejavniki, ki vplivajo na izbiro življenjskega partnerja, saj sčasoma dodajajo tudi občutek ljubljenosti in pripadnosti.
Vključitev v intimni odnos s partnerjem pomeni partnerjevo dovoljenje, da se lahko čustveno popolnoma zlije z drugim. S tem partner tvega tudi izgubo lastnega jaza, zato v odnosu potrebuje sprejetje osnovnih potreb, želja in čustev, kar omogoča, da se lahko njegova osebnost zares vzpostavi in razvije v odnosu z drugim. Ugotovimo lahko, da je tako moškim kot moškim kot ženskam pri izbiri partnerja še bolj kot fizično privlačnost pomembna inteligentnost in čustvena podpora, ki jo v odnosu dobivajo s strani drugega.
STAROST
Kot pomemben faktor pri izbiri življenjskega partnerja se je izkazala tudi starost. Ženske vrh plodnosti dosežejo v dvajsetih letih, kar ključno vpliva na moško izbiro partnerice, medtem ko so ženskam privlačnejši starejši moški, saj naj bi v tem prepoznale zrelost in zmožnost preživljanja svojega partnerja. Starost je torej eden izmed ključnih dejavnikov, ki vpliva na izbiro partnerja. Moški starost ženske povezujejo z njeno reproduktivnostjo, medtem ko ženske starost moških povezujejo z osebnostno zrelostjo in skrbjo za družino.
ISKRENOST IN ZVESTOBA
Izmed najbolj pogostih karakteristik pri izbiri partnerja se je za zelo pomembno izkazala predvsem iskrenost. Rezultati torej kažejo, da je iskrenost izjemno zaželena karakteristika partnerja, prav tako raziskave kažejo, da je v odnosu, kjer sta oba partnerja iskrena drug do drugega, več osebnega zadovoljstva. Kot pomemben dejavnik pri izbiri partnerja se je izkazala tudi zvestoba v predhodnih partnerskih zvezah. Moški in ženske so osebe, ki so bile v prejšnjih zvezah nezveste, opisali kot manj privlačne. Zvestoba in iskrenost sta torej temeljna dejavnika pri izbiri partnerja, na katerega se osredotočajo posamezniki pred in tudi med samo partnersko zvezo.
PODOBNOST
Raziskave kažejo, da na izbiro življenjskega partnerja izjemno vpliva tudi sama podobnost med partnerjema, saj se v podobnih načelih, vrednotah, religiji idr. lažje odločita za skupno pot. Ženske so kot zelo pomemben faktor pri izbiri svojega partnerja poudarile predvsem humor in zmožnost odpuščanja, medtem ko so moški bolj poudarili podobnost in iskrenost. Najbolj pogoste karakteristike, ki jih osebe iščejo pri drugem partnerju so iskrenost, humor, ljubezen, dobrota, upanje, hvaležnost in poštenost. Manj pomembne karakteristike pri izbiri partnerja pa so po navedenih raziskavah religioznost, ljubezen do učenja, vztrajnost in vodstvo.
Kako družinski vzorci vplivajo na izbiro partnerja?
Sodobna psihologija razlaga, da se dve osebi privlačita na podlagi svojih notranjih občutjih, ki temeljijo na doživetjih iz mladosti, ki nezavedno želita s ponovitvijo lastnih osebno zgodovinskih čutenj iz mladosti poustvarjati primarne odnose svojih izvornih družin. Dialog med otrokom in prvotno družino oz. prvimi skrbniki bo torej določal in opredeljeval kasnejši partnerski odnos. Partnerja drug v drugem ponovno oživljata in ponavljata stare vzorce in tudi v odrasli dobi izražata svoje potrebe in želje na isti način, kot sta to počela kot majhna otroka.
Neustavljiva privlačnost je prvenstveno zaznamovana s psiho-organskimi vzgibi; telo torej zazna in izbere osebo, katere notranja psiho-organska struktura je skladna z njim, obenem pa vanj prenese tudi svoja čutenja iz najzgodnejše mladosti. Pri izbiri življenjskega partnerja zavestno iščemo dobre lastnosti ter skušamo spregledati slabe, ki pa se kmalu pojavijo, razočarajo in ranijo, zato je pomembno, da osebi najprej prepoznata in razumeta drug drugega. Potrebno je razumeti in dojeti različne poglede njunih notranjih svetov, ki pripomorejo h konfliktom in vodijo v razdiralna čutenja. Običajno so osnovne potrebe, ki jih iščeta drug pri drugem, kot npr. potrebo po spoštovanju, zaupanju in sprejetosti, tiste, ki jih njuni starši niso mogli izpolniti, saj se nezavedno želita odrešiti lastne preteklosti.
Bodoča partnerja drug v drugem iščeta čut sprejetosti, uživanja, potrjenosti, enkratnosti in ljubljenosti. V drugem pogosto iščemo lastnosti, ki nas privlačijo, ker bi jih želeli imeti tudi sami in jih dojemamo kot nekakšen pogrešani jaz. Predstave, ki jih imamo o partnerstvu nam veliko povedo o nas samih. Partnerja drug v drugem iščeta torej svoj izgubljeni jaz, izgubljeni raj, kar je vir njunega strastnega zbližanja, privlačnosti in zaljubljenosti, ki je prežet s hrepenenjem in lahko tudi poln bolečin ter travmatičnih zapletov.
Navdih:
Cvetek, Robert, Tomaž Erzar in Barbara Simonič. 2006. Medgeneracijski prenos verskih vrednot pri predzakoncih in izbira partnerja. Anthropos 3–4:131–148.
Furman, Wyndol in Jessica K. Winkles. 2010. Predicting romantic invovement, relationship cognitions, and relationship qualities from physical appearance, perceived norms, and relational styles regarding friends and parents. Journal od Adolescence 33:827–836.
Gostečnik, Christian. 2000. Psihoanaliza in religija. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski center.
Gostečnik, Christian. 2015. Je res vsega kriv partner? Ljubljana: Frančiškanski družinski inštitut.
Podgoršek, Veronika. 2017. Ljubezen na terapiji. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Poljak Lukek, Saša. 2017. Ko odnosi postanejo družina. Celje: Mohorjeva družba.
Weber, Marco in Willibald Ruch. 2012. The role of character strengths in adolescent romantic relationships: An initial study on partner selection and mates' life satisfaction. Journal of Adolescence 35: 1537–1547.
Comments