Preverite ali ste dosegli tri razsežnosti zakonske ljubezni
Na podlagi intimnega odnosa se mladi odrasli običajno odločijo za poroko ali za življenje v izvenzakonski skupnost s stalnim partnerjem. Ta sprememba v načinu življenja pa od posameznika zahteva veliko mero prilagajanja. Prva leta po poroki so znana kot najtežje obdobje partnerstva, saj se od obeh zahteva veliko prilagajanja in potrpljenja (Rice 1998, navedeno v Zupančič, Kavčič in Fekonja, 638). Odločitev za poroko lahko partnerja sprejmeta iz različnih razlogov; zaradi zaljubljenosti, želje po zagotavljanju čustvene in finančne varnosti, soočenje s socialnimi normami, nosečnost partnerke, želja po osamosvajanju od primarne družine ipd.
Kunstelj (2002, 5 – 27) po Bovetu navede tri razsežnosti zakonske ljubezni:
a) Čustvena ljubezen
Čustvena ljubezen je prvi temelj ljubezni med možem in ženo, saj ju je ta pripeljala skupaj, ki pa nikoli ne sme zamreti. Gojimo jo lahko s pogovori o vsem, predvsem pa o zakoncema samima. Pri tem pa pomagajo tudi lepe besede, pohvale in priznanja za trdo delo. Predvsem je pomembno, da si zakonca drug za drugega vzameta čas drug za drugega, ter si priznata svoja čustva drug do drugega.
b) Duhovna ljubezen
Druga komponenta ima izjemno versko razsežnost in je za zakonca prav tako pomembna kot prva. Za krščansko poročena zakonca bo to predvsem skupno versko življenje, za koga drugega pa je to lahko skupno kulturno življenje. Duhovno življenje utrjujejo predvsem molitev, ki zakonca umiri in pripravi na izzive, versko življenje s katerim poglabljamo duhovnost in smo ob tem tudi zgled drugim, zakonska skupina, kjer se pari lahko učijo od drugih parov in si med seboj pomagajo, ter duhovne vaje za zakonce, ki pa so nadgradnja življenja v zakonu in pomenijo poglobitev v lastno in zakonsko življenje, ter v luč vere.
c) Ljubezensko – spolno življenje
Tretja komponenta z drugima dvema tvori celoto zakonske ljubezni, ki pa bi pravzaprav morala biti nedeljiva. Ljudje smo ustvarjeni kot spolna bitja in imamo v sebi nagon, ki nas privlači k drugemu. Mnenje, da je medsebojna telesna podaritev namenjena izključno spočetju otrok, je danes preseženo. To je danes predvsem izraz pripadnosti, najgloblje ljubezni in podaritev dveh src, ki bijeta le drug za drugega. Zakonca si ljubezni ne moreta izraziti na noben globlji način, zato lahko iskreno rečemo, da je to vrhunec izražanja njune ljubezni. Znanstveniki ugotavljajo, da se z razvojem intimnih romantičnih aktivnosti v zgodnji odrasli dobi bolj krepi partnerska zveza, partnerja si še bolj zaupata in se medsebojno podpirata in sta se tudi v poznejši dobi zmožna bolj čustveno povezovati in izražati.
Danes se zaradi podaljšanega študija veliko manj posameznikov odloča za poroke. Raziskave kažejo, da naj bi bilo poročenih le od 2% do 4% posameznikov v zgodnji odrasli dobi. Več kot polovica oseb naj bi v tem obdobju še vedno študirala in obenem živela pri starših, le majhen procent teh so obenem tudi starši. Poroke na začetku zgodnje odraslosti so po raziskavah bolj pogoste pri dekletih, le majhen delež naj bi bilo moških.
Navidih:
Zupančič, Maja, in Matija Svetina. 2009. Socialni razvoj v zgodnji odraslosti. V: Ljubica Marjanovič Umek in Maja Zupančič, ur. Razvojna psihologija, 678 – 709. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete: distribucija Rokus Klett.
Simon, W. Robin, in Anne E. Barrett. 2010. Nonmarital Romantic Relationships and Mental Health in Early Adulthood: Does the Association Differ for Women and Men? American Sociological Association 51, št.2: 168 – 182.
Fleming, B. Charles, Helene R. White in Richard F. Catalano. 2010. Romantic Relationships and Substance Use in Early Adulthood: An Examination of the Influences of Relationship Type, Partner Substance Use, and Relationsip Quality. Journal of Health and Social Behavior 51, št.2: 153 – 167.
Comments