Ljudje več vrst odnosov pojmujejo z besedo »ljubezen« kljub razlikam med njimi. Tukaj pa se lahko vprašamo, koliko različnih vrst ljubezni pravzaprav obstaja? Kako jih lahko določimo? Jezik ljubezni lahko preučujemo iz različnih perspektiv, v filmih, literaturi, glasbi in pa seveda v samih odnosih med ljudmi. Opazili bomo, da lahko v nekaterih jezikih, npr. stari grščini ali latinščini zasledimo več pojmov, ki označujejo ljubezen, ki se med seboj razlikujejo, a obenem tudi prepletajo. V nadaljevanju bomo opazili, da je psihološko pojmovanje ljubezni precej ožje od teološkega, saj se pri psihološkem pojmovanju ljubezen postavlja zgolj na raven medčloveških odnosov.
TEORIJA LJUBEZNI PO STERNBERGU
Robert Sternberg imenuje svojo teorijo dvojna teorija ljubezni, ki je sestavljena iz dveh različnih delov:
1. V prvem delu Sternberg poudarja, da lahko ljubezen opazujemo z vidika treh bistvenih komponent: intimnosti, strasti in zavezanosti.
• Intimnost je pogojena z občutki bližine in povezanosti. Večja je raven intimnosti, bolj se oseba v težkih trenutkih zanese na svojega partnerja, obenem pa se v odnosu tudi bolj razumeta.
• Kot drugo komponento Sternberg navede strast, ki pa je povezana tako s fizično privlačnostjo kot s seksualnimi občutji. Strast vsebuje občutke navdušenja in močne privlačnosti, k temu pa pogosto pripomore potreba po nežnosti ter pripadnosti.
• Kot zadnjo komponento avtor navede še zavezanost. Avtor poudari, da je zavezanost najprej zavestna odločitev, da boš osebo iskreno ljubil in nato še odločitev, da boš to ljubezen tudi vzdrževal. Sternberg nadalje navaja, da te tri komponente med seboj izjemno sovpadajo. Če npr. čutimo z drugo osebo neko intimnost, potem je velika verjetnost, da bo ta občutek pripeljal do še večje strasti ter večje zavezanosti.
2. V drugem delu Sternberg predstavi ljubezen kot zgodbo in izpelje nekaj osnovnih vidikov ljubezni. Ko pogledamo vse tri komponente ljubezni, lahko iz njih izpeljemo osem možnih kombinacij ljubezni, vendar se moramo zavedati, da se v življenju redko pojavijo tako čiste kombinacije ljubezenskih tipov.
• Če v odnosu ne bo prisotne nobene izmed treh komponent, potem tu ne moremo definirati nobene ljubezni.
• V prijateljski ljubezni bomo našli komponento intimnosti, ne pa tudi strasti ter zavezanosti.
• V fazi zaljubljenosti bomo našli predvsem komponento strasti, vendar ne intimnosti in zavezanosti.
• V prazni ljubezni lahko zasledimo komponento zavezanosti, primanjkovalo pa bo intimnosti ter strasti.
• V romantični ljubezni lahko opazimo dve komponenti; intimnost in strast, vendar zavezanosti ne bo prisotna.
• Vrsta spremljevalne ljubezni bo vsebovala komponento intimnosti in zavezanosti, ne pa tudi strasti.
• Pri pogubni ljubezni bomo zasledili komponento strasti in zavezanosti, do njenega imena pa bo pripeljalo pomanjkanje komponente intimnosti.
• Vzorna ljubezen nam bo po Sternbergovem mnenju pokazala ideal ljubezni, saj bomo lahko pri tej opazili vse tri potrebne komponente.
Navdih:
Sternberg, Karin. 2004. Psychology of Love. New York: Springer Publishing Company
Comments