Ljudje več vrst odnosov pojmujejo z besedo »ljubezen« kljub razlikam med njimi. Tukaj pa se lahko vprašamo, koliko različnih vrst ljubezni pravzaprav obstaja? Kako jih lahko določimo? Jezik ljubezni lahko preučujemo iz različnih perspektiv, v filmih, literaturi, glasbi in pa seveda v samih odnosih med ljudmi. Opazili bomo, da lahko v nekaterih jezikih, npr. stari grščini ali latinščini zasledimo več pojmov, ki označujejo ljubezen, ki se med seboj razlikujejo, a obenem tudi prepletajo. V nadaljevanju bomo opazili, da je psihološko pojmovanje ljubezni precej ožje od teološkega, saj se pri psihološkem pojmovanju ljubezen postavlja zgolj na raven medčloveških odnosov.
ŠEST TIPOV LJUBEZNI PO JOHN ALAN LEEJU
John Alan Lee pojmuje tri primarne in tri sekundarne tipe ljubezni, ki jih je poimenoval v grščini ter latinščini.
1. Primarni tipi ljubezni
John Alan Lee pojmuje tri primarne tipe ljubezni, ki so eros, storge in ludus.
• Eros Lee pojmuje kot strastno, romantično ljubezen, ki jo odlikuje vrsta močnih čustev in fizičnega hrepenenja. Ta tip ljubezni se pojavi kot odziv na idealno podobo ljubljenega subjekta, ki jo ima oseba ves čas pred seboj. Oseba je v iskanju svoje »vizije popolnosti« seveda pogosto razočarana in mora imeti iz tega razloga dovolj močno samopodobo, sicer hitro zapade v lasten obup.
• Storge je všečna ljubezen, ki temelji na prijateljstvu še pogosteje pa se uporablja v pomenu družinske ljubezni. Pri tem tipu ljubezni osebe v odnosu občutijo veliko empatije in navezanosti drug do drugega, vendar pa ta ljubezen ni karakterizirana in pogojena z močnimi čustvi kot pri erosu. Srečamo jo lahko med prijatelji, ki so v dolgotrajnejših odnosih in med njimi vladajo občutki zvestobe in požrtvovalnosti.
• Ludus je tretji primarni tip, ki ga John Alan Lee imenuje tudi igrivi tip ljubezni in se pogosto pojavi med ljudmi, ki so raje kot v razmerju sami in vidijo ljubezen kot igro ali celo kot tekmovanje. Značilna so občutja evforije in spogledljivosti do določenih oseb. Potrebno je omeniti, da osebe po razhodu oz. zanje po koncu igre dokaj hitro okrevajo. Ta tip se zaveda različnosti med osebami, a obenem misli, da je nespametno iskati enega idealnega partnerja, in raje uživa v množici partnerjev.
2. Sekundarni tipi ljubezni
Poleg treh primarnih tipov ljubezni pa Lee navede še tri sekundarne, ki so izpeljani iz prej navedenih tipov.
• Mania je obsesivna ljubezen in rezultat kombinacije erosa in ludusa. Za ta tip Lee opiše, da osebe vso svojo strast usmerijo na ljubljen subjekt, ki pa ima vse lastnosti ljubezni tipa eros. Problem se pojavi, ker svojega partnerja pogosto preveč idealizirajo, kar vodi v obsesivnost (Sternberg 2004, 39). Mania je stanje, za katero je značilno predvsem, da če oseba ne ljubi preveč, potem enostavno ne ljubi dovolj. V razmerju je tako strasten kot ljubezen tipa eros, a nima definirane popolne oziroma idealne podobe ljubljene osebe. Za ta tip so značilni naslednji simptomi ljubezni; intenzivna okupacija razmerja z ljubeznijo, prodorna anksioznost, ki želi vse urediti, in nekontrolirano ljubosumje.
• Pragma je drugi tip primarne ljubezni in je kombinacija tipov storge ter ludus po Leeju. Je vztrajajoč tip ljubezni, ki se osredotoča predvsem na logiko in pragmatično razmišljanje. Osebe s takšnim tipom ljubezni se težko vežejo, oziroma pri sklepanju ljubezenskih odnosih oklevajo, dokler niso povsem prepričani in samozavestni, da je ljubljeni subjekt idealen zanj. Oseba se na začetku ne zaljubi, temveč razvije svoja čustva v dolgotrajnem razmerju na podlagi socialnih vrednot, statusa, izobrazbe, vere idr. Tako lahko razumemo, da si oseba s pragmatičnim tipom ljubezni, ki je poslovnež in predstavnik svojega podjetja, za partnerko ne bo izbral tajnice.
• Agape se iz grščine prevaja kot dobrodelnost in je bolje znana kot »ljubezen kristjana«, čeprav podoben koncept nesebičnosti najdemo tudi v drugih religijah. Agape je duhovna ljubezen in je venomer dobrotljiva in potrpežljiva, saj je dolžnost ljubezni, da ljubi prav vsakega ne glede na njegovo velikost. Lee poudari, da je agape kombinacija tipov eros in storge. Zanj je to izjemno altruistična, darujoča se vrsta ljubezni. Že v 1 Kor 13,4–7 beremo o agape kot idealni vrsti ljubezni in se pogosteje kot v odnosu med partnerjema kaže v ljubezni starša do svojih otrok.
Navdih:
Sternberg, Karin. 2004. Psychology of Love. New York: Springer Publishing Company.
Lee, John Alan. 1975. The romantic heresy. Canadian Review of Sociology and Anthropology 15.
Comments