STRES IN IZGORELOST

STRES

Stres je nespecifičen odziv telesa na katerokoli zahtevo ki zahteva prilagoditev ali spremembo na dražljaje iz okolja, ki jih naše telo doživlja kot ogrožajoče. Če pa nas bo ta odziv varoval ali ne, je odvisno od našega doživljanja teh sprememb. Npr., nekdo, ki se pripravlja na javni nastop se bo zaradi stresa, ki ga doživlja, lahko bolje izkazal medtem pa bo nekdo drug povsem zablokiral ali pa celo zbolel tik pred nastopom, saj ga je ta situacija postavila v takšen stres, da se oseba enostavno zlomi, saj je preveč navdan s tesnobo.

Kakšno spremembo povzroči občutek ogroženosti, torej stresor (zahteva v okolju, ki povzroča stres), je odvisno od vsakega posameznika, od njegovih izkušenj, osebnosti, ranljivost, trenutnih življenjskih situacij in tudi od njegovega trenutnega stanja in počutja.

STRESOR

Stresor je torej zahteva v okolju, ki posamezniku povzroča stres oziroma neka situacija, ki jo oseba doživi kot nevarnost, grožnjo. Medtem, ko lahko določena situacija neki osebi predstavlja dobrodošel izziv, lahko drugemu ista situacija predstavlja neverjeten napor in neobvladljivo situacijo, ob kateri doživlja hudo stisko.

Zagotovo drži, da ljudje, ki so pogosteje pod stresom, hitreje izgorevajo, vendar to ne pomeni nujno, da bi bile njihove življenjske okoliščine drugačne ali bolj stresne od drugih ljudi, so pa za te situacije ranljivejši in se nanje močneje čustveno in fiziološko odzivajo.

Splošni adaptacijski sindrom ali dolgotrajni stres poteka po fazah:

ALARM- reakcije v obliki: beg, boj ali zamrznitev, aktivira se simpatični avtonomni sistem: poveča se adrenalin, srčni utrip, pritisk

ODPOR- prilagoditev na stres: če se stres ponavlja, nadaljuje skuša telo normalizirat stanje, se vrnit v prvotno stanje pred stresom, zato se aktivira parasimpatični sistem, organizem miruje in zbira energijo

IZČRPANOST-telo porabi rezervne zaloge energije, sledijo neg. Posledice na organizmu: fizične, psihične. Adrenalin ostane visok, bitje srca in utrip pa sta kot v začetnem stanju pred stresom.

IZGORELOST

Dejstvo je, da izgorelost pogosto enačimo s kroničnim stresom, kar pa ne drži popolnoma. Stres je sprožilec, ne pa vzrok izgorelosti. Od osebe in njegovih izkušenj je odvisno, kako se bo na situacije odzival in kako jih bo občutil - odvisno od posameznikovih obrambnih mehanizmov.

Na delavnicah, ki jih bom izvajala, boste lahko izvedeli kako lahko stres obvladate in spoznali nekaj sprostitvenih tehnik, ki vam bodo lahko v korist.

REFERENCE

-R. Cvetek - Bolečine preteklosti

-www.nijz.si