GLAVNE PSIHOLOŠKE ZNAČILNOSTI ZGODNJE ODRASLOSTI
V modernih in razvitih družbah se trajanje izobraževanja povečuje. Kot posledica se podaljšuje obdobje mladostništva, obenem pa se povečuje tudi normativna starost, ko se posameznik izobrazi za določen poklic in se zaposli, pa tudi starost za zakonsko življenje in vlogo staršev . Zgodnja odraslost je smatrana kot novo obdobje življenja, ki se tipično začne po šolanju, običajno po 25. Letu, in se konča z večjimi spremembami v življenju posameznika, kot so pridobitev redne službe, poroka in ustanovitev svoje družine. Raziskave kažejo, da posamezniki v tej dobi iščejo predvsem družabništvo, čustveno varnost, ljubezen, fizično intimnost z romantičnim partnerjem s ključnim ciljem: ustvariti si dolgoročno romantično razmerje.
Pri teh letih so posamezniki že zmožni sprejemati pomembnejše in dolgotrajnejše življenjske odločitve, predvsem pa usmerijo svojo čustveno energijo v izbiro partnerja, kariere ter izbiro stalnega prebivališča. Temu rečemo tudi intimna zavezanost, kar pomeni, da se je posameznik sposoben samostojno prepustiti določeni življenjski izbiri. Osebe imajo v tem obdobju potrebo po oblikovanju stabilnih in trdnih odnosov, to občutje pa združuje tudi niz pričakovanj do svojega partnerja, v osnovi predvsem to, da jim bo vedno v oporo in pomoč. Intimnost in navezanost med partnerjema pa poleg tega spodbujajo tudi vzajemno sprejemanje in spoštovanje ter razkrivanje pomembnih informacij o sebi. Mladi odrasli se z zaposlitvijo vključujejo v novo socialno okolje, kjer navezujejo nova poznanstva in sklepajo nova prijateljstva, pri tem pa lahko prejšnji odnosi postanejo manj intimni ali pa se celo prekinejo. Kako uspešen je posameznik pri navezovanju socialnih stikov, lahko kasneje vpliva na posameznikovo spoprijemanje s socialnimi situacijami.
Raziskave kažejo, da se čustva pri mladostniku hitreje in močneje razvijajo ter menjavajo kot pri osebi v zgodnji odrasli dobi, kar kaže na to, da je mlada odrasla oseba v tem obdobju že popolnoma sposobna uravnavati svoja čustva in jih prilagajati različnim situacijam. Posameznik torej razvije čustveno stabilnost in postane bolj strpen do čustvenih napetosti in frustracij, ki postanejo sestavni del vsakdanjega življenja, s katerimi se mladi odrasli spoprijemajo razmeroma konstruktivno ali pa jih preprosto sprejmejo brez izražanja agresivnosti, tesnobe, depresije ali obupa. Čustvena zrelost določa sposobnost uravnavanja čustev in nadzora njihovega izražanja.
To razvojno obdobje je čas, ko človekova ustvarjalnost doseže svoj vrh, saj ima oseba nakopičenega veliko znanja in ima življenjski cilj ter vizijo, ki ji omogoča uspešno delovanje na različnih življenjskih področjih. Človek si želi biti koristen in dati svoj prispevek drugim, ne le na družinskem temveč tudi na poklicnem in delovnem področju. Če pa do podarjanja samega sebe posameznik ne pride, postaja vse bolj rigiden in spremeni svoje življenje v neko stalno rutino.
V tem obdobju se zaključuje večletno osamosvajanje posameznika tako čustveno kot finančno od svoje družine, kar pa ne pomeni da oseba prekine čustveni in medosebni odnos z družino, temveč se ta spremeni v egalitarnega. V zgodnji odraslosti se povečajo spoštovanje, zaupanje, naklonjenost in zadovoljstvo med odraslim in njegovimi starši, ti odnosi pa običajno postanejo še bolj pomembni, ko se posameznik vključuje v svoj poklic in začenja oblikovati lastno družino.
Posameznik v zgodnjem odraslem obdobju torej spremeni svoj odnos do staršev, v primerjavi s tistim, ki ga je imel kot mladostnik. Družina je v tem obdobju ključna za osebo, ki je tik pred največjimi odločitvami. Kljub ločenosti od staršev si otroci vzamejo veliko časa in ga običajno tudi bolj kakovostno preživijo s starši kot v prejšnjem obdobju. Večina mladih odraslih posameznikov v tridesetih letih starosti poroča o pozitivnih, pogostih in rednih stikih s svojimi starši. K večji pogostnosti stikov prispeva dejstvo, da nekateri živijo v isti hiši s starši in imajo morda celo skupno gospodinjstvo. Generacije imata bolj pogoste stike tudi zaradi otrok mladih odraslih, saj si želijo stari starši z njimi preživeti večji del svojega časa. K dobrim odnosom prispevajo tudi določene meje, ki jih stari starši spoštujejo in se ne vmešavajo v življenjski slog, odnos med partnerjema ali vzgojo otrok.
Navidh:
-Mateja Cvetek – Živeti s čustvi: čustva, čustveno procesiranje in vseživljenjski čustveni razvoj
-Stanko Gerjolj – Živeti, delati, ljubiti: pedagoška in psihološka interpretacija bibličnih pripovedi : Prva Mojzesova knjiga, Druga Mojzesova knjiga, Tobitova knjiga
- Sabatier, Colette, Dayana RestrepoCervantes, Mayilin Moreno Torres, Olga Hoyos De los Rios in Jorge Palacio Sanudo. 2011. Emotion Regulation in Children and Adolescents: concepts, processes and influences. Psicologia desde el caribe 34, št.1: 1–25.
Comments